ZGODOVINA

 

 

 

Opis predmeta

Zgodovina naj ne bi bila »piflarski« predmet, zato pri pouku poudarjamo pomen razumevanja zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov v obliki sosledja in vzročnosti. To je obenem najtežji del pri razlagi, saj je treba dijake motivirati, da poleg faktografskega znanja, razumejo, zakaj je do nekega dogodka prišlo na osnovi prejšnjih dogodkov in zunanjih vplivov. Pri tem vključujemo medpredmetne povezave z geografijo, ekonomijo, biologijo, sociologijo in psihologijo.

Z vključevanjem različnih vrst zgodovinskih virov (grafi, zemljevidi, zapisi, tabele …) se dijaki naučijo razbiranja uporabnih podatkov, njihovega analiziranja in argumentiranja. Na tak način postajajo funkcionalno pismeni, kar je koristna veščina v vsakdanjem življenju. Uporaba interaktivnih učbenikov omogoča dijaku, da aktivno sodeluje pri usvajanju nove učne snovi. Kljub vnašanju sodobnih oblik poučevanja glavni poudarek še vedno dajemo na besedno razlago, s katero učitelj na zanimiv in dinamičen način pripovedovanju dijakom »zgodbe« preteklosti. Pri tem se učitelja trudiva, da razbijava mite in netočne podatke, ki so na žalost postali del »alternativnih dejstev«. Spodbujava dijake, da razumejo, zakaj je zgodovina zares učiteljica življenja.

 

Matura

Zgodovina je izbirni maturitetni predmet. Maturitetne teme so zanimive, vendar obsežne, zato priporočamo, da se za maturo iz zgodovine odločijo tisti dijaki, ki jim je predmet zanimiv in se ga z lahkoto učijo – jim »leži«. Z dijaki, ki izberejo zgodovino, se pričenjajo priprave na maturo že v tretjem letniku (1 ura), glavnina ur za priprave pa je predvidena v 4. letniku (4 ure).   

 

Tekmovanja

Dijake vseh letnikov in vseh programov spodbujamo k udeležbi na vsakoletnem tekmovanju iz zgodovine. Tekmovanje je dvostopenjsko. Na vseh prijavljenih srednjih šolah (gimnazijah) se organizira šolsko tekmovanje, pri katerem tekmovalci vseh (prijavljenih) gimnazij istočasno rešujejo isto tekmovalno polo. Ekipa treh dijakov, ki dosežejo najboljši rezultat (vsaj 85 % možnih točk), se udeleži državnega tekmovanja. Tekmovanje na državnem nivoju je organizirano tako, da tekmuje vsak član ekipe najprej individualno, nato pa se na terenu izvede še ekipno tekmovanje.

 

Priprave na tekmovanja

Tako za šolsko kot za državno tekmovanje so organizirane priprave. Priprave za šolsko tekmovanje se pričnejo v mesecu novembru, za državno v februarju. Priprave vodi mentor (učitelj zgodovine).

 

Vidni rezultati dijakov na tekmovanjih v preteklosti

Dijak, ki na šolskem tekmovanju doseže 70 % možnih točk in več, prejme bronasto priznanje (višjih priznanj na tem nivoju ni). Na državnem nivoju tekmovalec lahko doseže srebrno ali zlato priznanje. Število naših dijakov, ki na šolskem tekmovanju dosežejo bronasto priznanje, se dviguje. V zadnjih dveh letih so naši tekmovalci posegli tudi po srebrnih priznanjih na državnem tekmovanju. Verjamemo, da bo prej ali slej nekdo od naših udeležencev državnega tekmovanja dosegel najvišje, zlato priznanje.

 

Višja raven in nadarjeni dijaki

Nadarjene dijake spodbujamo, da se udeležujejo tekmovanj iz zgodovine oz. sodelujejo pri oblikovanju, pripravi in izvedbi predstavitev z zgodovinsko tematiko.

 

Pomoč dijakom

Vsak dijak ima možnost, da se z učiteljema zgodovine dogovori za individualne ure učne pomoči, na katerih je deležen dodatne razlage.

 

Posebnosti predmeta

Delo na daljavo je zahtevna oblika tako za dijaka kot učitelja. Pri tej obliki so uspešni tisti dijaki, ki so osebno motivirani in dobro organizirani. Pri izvajanju pouka, zlasti na daljavo, se dodatno uporabljajo različna orodja, kot so Youtube in različne zbirke virov in gradiv – dijaski.net in studentski.net.

 

Izjave dijakov

"Zgodovina mi je eden ljubših predmetov, ki sem ga zaradi zanimivega, a hkrati podrobnega in natančnega podajanja učne snovi izbrala tudi za maturitetni predmet. Pri pouku zgodovine dijaki pridobivamo splošen pregled razvoja  človeške družbe od njegovih začetkov do danes. Če želimo razumeti sedanjost, moramo poznati preteklost, ki se jo profesorja trudita predstaviti kot razburljivo zgodbo, podkrepljeno z zgodovinskimi dejstvi. Kljub širokemu obsegu snovi pouk ne poteka enolično. Poglavja poleg klasične razlage predelujemo tudi z različnimi ustvarjalnimi, individualnimi in raziskovalnimi zaposlitvami." (Teja Lana Rupel, 4. a)

 

"Poznavanje zgodovine se mi zdi zelo pomembno, saj s tem širimo našo  splošno razgledanost in si lažje ustvarjamo mnenje o sedanjih razmerah v svetu. Zato je zgodovina moj izbirni predmet na maturi in jo imam štiri dodatne ure na teden ter tako možnost še bolj podrobnega spoznavanja naše preteklosti." (Benjamin Tirović, 4. b)

 

"Sama sem bolj naravoslovni tip človeka, zato mi zgodovina v osnovni šoli ni bila preveč pri srcu. A ure zgodovine na naši šoli so mi všeč, saj se profesorica trudi, da je njena razlaga zanimiva. Prav zato nobena ura ni dolgočasna. Njen namen je, da snov razumemo, saj se tudi ona zaveda, da zgodovina ni najlažja. Nenehno nas spodbuja k sprotnemu učenju, kar nam omogoči več znanja in boljše ocene." (Vesna Sodnik, 2. a)

 

"Zgodovina se mi zdi zelo zanimiva, saj so nekatere teme, kot bi bile iz domišljijskega sveta, filma ali romana. Pouk zgodovine se mi tudi zdi zanimiv, saj učiteljica lepo pojasni vse, tudi malenkosti, kar mi je zelo všeč. Dobro je sodelovati, saj si s tem lahko prislužiš lepo oceno. Še sploh so mi všeč antični Grki, delno tudi zaradi tega, ker se ukvarjam z metom diska, ki je bil eden izmed grških športov." (Tej Dragaš, 2. č)

 

"Na GFP-ju je pouk zgodovine zelo kakovosten. Pri pouku, ne le da nadgradimo naše predznanje iz osnovne šole, temveč  si tudi zelo razširimo splošno razgledanost. Pomemben poudarek je na spoznavanju zgodovine Slovencev, saj je  prav, da dobro poznamo zgodovino našega naroda in prostora.  Pri pridobivanju ustne ocene imamo na razpolago  različne oblike, med katerimi izberemo tisto, ki nam kot razredu najbolj ustreza. Prav tako profesorica pouk prilagaja športnikom, ki veliko manjkajo. Poleg splošnega ocenjevanja tudi ceni naše lastno delo in ustvarjalnost z različnimi nalogami, ki to spodbujajo." (Nika Velikonja, 4. b)

 

"Zgodovina je predmet, ki ga imamo gimnazijci na urniku vsa 4 leta. Moj razred od prvega letnika poučuje profesorica Irena Rahotina, ki svoj predmet jemlje zelo resno. Že od naše prve ure nam zelo zavzeto in natančno podaja snov, ki si jo skrbno zapisujemo v zvezek ali na izročke, ki si jih lahko skopiramo pred uro. Z znakovnim sistemom pridobivanja ustne ocene nas profesorica spodbuja k sprotnemu ponavljanju in utrjevanju snovi, zato na koncu, ko se učimo za test, nimamo občutka, da je snovi veliko ali da je zahtevna. V enem šolskem letu po navadi pišemo 2 testa, enega vsako konferenco. Menim, da so testi odlično in pametno sestavljeni, še posebej za tiste, ki želijo izbrati zgodovino na maturi, saj so pripravljeni po modelu maturitetnih pol. Kljub temu imam občutek, da niso prezahtevni in da se da pridobiti zelo lepe ocene." (Katarina Lucija Lakota, 4. a)

 

"Zgodovina kot šolski predmet se mi zdi zanimiva in pomembna, saj s poznavanjem preteklosti lahko razumemo sedanjost. Poleg tega zgodovinsko znanje pripomore k splošni razgledanosti. Pri pouku zgodovine spoznavamo različne zgodovinske dogodke, pojave in procese ter jih interpretiramo. Snov je podrobno razložena. Ob razlagi si ogledamo tudi različne slikovne ali pisne vire, s katerimi dobimo boljšo predstavo. Z analiziranjem različnih vrst virov samostojno razmišljamo in oblikujemo stališča, kar je pomembno pri učenju in razumevanju zgodovine. Za tiste, ki želijo nadgraditi svoje znanje,  je vsako leto organizirano tekmovanje iz zgodovine." (Maša Mrak, 2. b)