Predstavitev oddelkov s športniki

Športni oddelki in dijaki športniki v rednih oddelkih

V športne oddelke vsako leto vpišemo 20 do 22 dijakov športnikov, ostale pa razporedimo tudi v redne oddelke. Pri tem se držimo načela, da po možnosti športnike združimo po športnih panogah, saj tako lažje prilagajamo obveznosti posebnostim posameznih športnih panog. Za delo s športniki skrbita pedagoški in športni koordinator.

Vsi ti dijaki imajo status športnika v skladu s pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti, kar pomeni, da se jim prilagaja predvsem preverjanje in ocenjevanje znanja oziroma se njihovo delo v šoli načrtuje glede na obremenjenost v športu. Po dogovoru s pedagoškim koordinatorjem profesorji lahko v primeru neizpolnjevanja obveznosti status odvzamejo (tudi pri posameznem predmetu).

Dijaki v okviru ur športne vzgoje izvajajo dopoldanske treninge, torej smo program tega predmeta, ki se ocenjuje s številčnimi ocenami, prilagodili športnemu treningu. Te ure vodi učitelj športne vzgoje, s katerim sodeluje trener, ki skrbi tudi za vse preostale treninge dijaka športnika. To velja predvsem za športne oddelke, če trenerji želijo delati na omenjeni način pa tudi za skupine v rednih oddelkih (npr. prilagojen program ŠVZ za skupinske športe).

Dijakom omogočamo dodatno delo oz. dodatni pouk pri predmetih, ki jim zaradi odsotnosti delajo največ težav. Dodatne ure (učna pomoč) so namenjene dijakom, ki so največ odsotni in zato snovi ne razumejo oz. bi jo radi utrdili. Pobude za dodatno delo praviloma posredujejo dijaki, lahko pa tudi profesorji ali pedagoški koordinator, ki tudi koordinira dodatno delo z dijaki športniki. Te ure praviloma opravijo učitelji, ki jih redno poučujejo v šoli.

Izostanki, ki nastanejo zaradi treningov ali tekmovanj, morajo dijaki, trenerji (zaželeno) ali starši vnaprej najaviti razredniku ali koordinatorju. Pouk dijaki lahko zapustijo le z dovoljenjem profesorjev.

Dijaki športniki, ki se vračajo s treningov in tekmovanj v tujini pozno zvečer, lahko naslednji dan zamudijo tri ure, če pridejo domov med 23. in 1. uro zjutraj. Če se vrnejo kasneje, so naslednji dan opravičeni pouka. Trenerji naj o morebitnem zamujanju še isti dan obvestijo pedagoškega koordinatorja ali razrednika.

Več o statusih in delu s športniki si preberite v šolskih pravilih.

Veliko športnikov obiskuje pouk tudi v programu gimnazija in ekonomska gimnazija, kjer jim glede na status in individualne potrebe omogočamo prilagoditve.

Športna psihologinja na GFP

Pri individualni psihološki pripravi dijakov s statusom športnika na GFP sodeluje prof.psihologije Iva Strniša, ki je v juniju 2021 pridobila naziv športna psihologinja.

Športni psiholog je univerzitetni diplomirani psiholog, ki se strokovno ukvarja s športno psihologijo in z uporabno psihologijo, je strokovnjak za izvajanje in učenje tehnik in svetovalnih razgovorov pri psihološki pripravi športnika, tekmovalca. Pri delu se športni psiholog drži strokovnih principov in načel Kodeksa poklicne etike psihologov Slovenije.

Športni psiholog svetuje in izobražuje na področju športnikovih predtekmovalnih stanj, motivacije, koncentracije, čustvenega nadzora, predtekmovalne napetosti, agresivnosti, komunikacije, medosebnih odnosov in vseh drugih psiholoških lastnosti in stanj, ki vplivajo na izboljšanje tekmovalne uspešnosti.

Nordijski panožni center

Panožni center za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo je rezultat sodelovanja med Smučarsko zvezo Slovenije, Gimnazijo Franceta Prešerna, Dijaškim domom Kranj ter Ministrstvom za šolstvo. Predstavlja novo obliko dela z dijaki športniki.

Namen centra

Namen centra je omogočiti čim več mladim tekmovalcem, da dosežejo kakovostno izobrazbo in kljub temu lahko nadaljujejo z vrhunskim športnim treningom. V starosti od 14 do 18 let so zahteve športa in seveda tudi šole že tako visoke, da so se vsaj nekateri tekmovalci, če ne celo večina, morali v tem obdobju odločiti za eno ali drugo. Posledica je, da smo imeli v Sloveniji kljub zelo številnemu podmladku že v mladinski konkurenci močno zožen izbor kakovostnih tekmovalcev.

To lahko preprečimo z maksimalno uskladitvijo procesov vzgoje in izobraževanja ter športnega treniranja na eni strani, na drugi pa z razbremenitvijo (predvsem finančno) športnih klubov in društev, ki svojim tekmovalcem vse težje omogočajo izpolnjevanje zahtev sodobnega vrhunskega športa. Poleg tega so cilji centra tudi razbremenitev staršev in načrtno delo s strokovnimi kadri na področju nordijskega smučanja itd.

Delovanje centra

Dijaki športniki so v trenažnem procesu razdeljeni v skupine po kakovosti, vse skupine pa trenirajo po enakem sistemu. Najkvalitetnejša skupina je mladinska reprezentanca Slovenije. Treningi potekajo večinoma na skakalnici v Kranju in v šolski telovadnici. Trenerji vodijo evidence v osebnih mapah in mesečno poleg treningov izvajajo tudi testiranja in meritve, ki jih deloma financirani šola. Na šoli je organizirana tudi psihološka priprava s priznanim športnim psihologom in preventiva ter oskrba poškodb s fizioterapevtom. Tako poskušamo mladim skakalcem in nordijskim kombinatorcem omogočiti čim višji standard športne priprave ob istočasnem gimnazijskem šolanju.

V nastajanju je tudi državni panožni center za tek in biatlon. Prva generacija se je vpisala v šolskem letu 2019/20.