SLOVENŠČINA
| Opis predmeta |
Slovenščina je za gimnazijce ključni splošnoizobraževalni predmet in podlaga za sporazumevanje, učenje, razumevanje, doživljanje in vrednotenje pojavov okrog nas. V prvih treh letnikih se poučuje po 4 ure tedensko, v 4. letniku pa po 5 ur. Jezikovnemu pouku je po učnem načrtu namenjena polovica ur pouka, druga polovica pa književnemu pouku. Temeljna cilja jezikovnega pouka v gimnazijah sta razvijanje zavesti o pomembni vlogi slovenskega jezika v osebnem, družbenem in poklicnem življenju ter razvijanje sporazumevalne zmožnosti (tj. razvijanje zmožnosti pogovarjanja, poslušanja (gledanja), branja, pisanja in govorjenja raznih besedil). Dijaki razvijajo zavest o pomenu materinščine sploh, o slovenščini kot državnem in uradnem jeziku, o njenem položaju v EU in o njeni izrazni razvitosti na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Temeljni cilj pouka književnosti je vzgoja dijakov za dejavni stik (komunikacijo) z leposlovjem. Prizadevamo si, da bi dijaki radi brali in znali brati različne zvrsti in vrste leposlovja ter da bi imeli do te vrste umetniškega ustvarjanja pozitivno vrednostno razmerje. V štirih letih šolanja se seznanijo s temeljnimi literarnimi deli slovenske in evropske književnosti in se preizkušajo v pisnem in govornem (po)ustvarjanju literarnih besedil.
Pri pouku uporabljamo predpisane sodobne interaktivne učbenike, samostojne delovne zvezke in druga gradiva za maturo. Slavisti na začetku šolskega leta dijakom damo napotke za delo, jim predstavimo njihove obveznosti, letno načrtovanje dela in kriterije ocenjevanja. Pouk poteka v specializiranih učilnicah, ki so opremljene s sodobno avdio-vizualno in računalniško opremo. Sodelujemo s šolsko knjižnico, kjer so na voljo obravnavana leposlovna dela, strokovna literatura, jezikovni priročniki, revije in časopisi.
Za vse dijake organiziramo obvezne kulturne dejavnosti (oglede gledaliških in filmskih predstav, koncertov, oper, muzejev in galerij). Sodelujemo tudi pri pripravi ekskurzij in pri drugih dejavnostih in šolskih projektih, v katere se vključujejo tisti, ki jih zanimajo različna kulturna področja. Dijaki izdajajo šolsko glasilo Panorama in se udeležujejo literarnih natečajev. Tekmujejo tudi v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje.
|
|
Matura |
|
Slovenščina je na maturi eden od obveznih predmetov in se izvaja le na višjem nivoju, kar pomeni, da dijaki maksimalno pridobijo 8 točk. Maturitetni izpit obsega pisni in ustni (govorni) del. Književnost je zajeta v esejski nalogi in v ustnem delu izpita. Jezik pa se preverja v esejski nalogi, v pisnem preizkusu na podlagi neumetnostnega besedila in pri ustnem delu (branje, govor, jezikovna vprašanja). Ocenjevanje splošne mature iz slovenščine poteka eksterno in interno, pri čemer je odstotkovno razmerje med eksterno in interno oceno 80 : 20. Eksterno se ocenjuje pisni del izpita, ki ga sestavljata izpitna pola 1 (šolski esej) in izpitna pola 2 (razčlemba neumetnostnega besedila), interno se ocenjuje ustni del izpita. Pri šolskem eseju je možno doseči 50, pri razčlembi 30, pri ustnem delu 20 odstotnih točk. Pri določanju uspeha se upošteva seštevek točk vseh delov izpita.
|
|
Tekmovanja |
|
Dijaki Gimnazije Franceta Prešerna se med dodatnimi dejavnostmi pri slovenščini udeležujejo tudi tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki se podeljuje najbolje uvrščenim. Tekmovanje se uradno prične z vsakoletnim razpisom, ki ga objavi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Tekmovanje za Cankarjevo priznanje poteka na treh zahtevnostnih stopnjah: bronasta priznanja lahko tekmovalci osvojijo na šolskem tekmovanju, srebrna na področnem in zlata na državnem. Tekmovalci pišejo razlagalni spis ali esej in v njem dokazujejo svojo bralno zmožnost (doživljanje, razumevanje, vrednotenje) in zmožnost subjektivnega zaznavanja, doživljanja, razumevanja in vrednotenja leposlovnega besedila ter književno znanje. Poudarek je na kritičnem in raziskovalnem branju književnih besedil.
|
|
Priprave na tekmovanja |
|
Na pripravah za Cankarjevo tekmovanje posebno pozornost posvečamo branju in primerjanju izbranih književnih besedil ter problemski obravnavi predpisane teme tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki se vsako leto spreminja.
|
|
Vidni rezultati dijakov na tekmovanjih v preteklosti |
|
Z dosežki na Cankarjevem tekmovanju dijaki lahko uveljavljajo pravico do različnih štipendij.V preteklem šolskem letu smo na Gimnaziji Franceta Prešerna osvojili zlato Cankarjevo priznanje (Paulina Lina Tomažič, 1. b), uspeh pa smo dopolnili tudi s štirimi srebrnimi priznanji. Dosežki tekmovalcev iz preteklih let dokazujejo, da knjiga našim dijakom ostaja izziv in da so ob njej vedno znova pripravljeni na odkrito in ustvarjalno razmišljanje.
|
|
Višja raven in nadarjeni dijaki |
|
Nadarjeni dijaki se vključujejo v obšolske dejavnosti, povezane s poukom slovenščine. S tem spodbujamo njihovo ustvarjalnost na kulturnem področju. Dijaki organizirajo in vodijo prireditve, pišejo za glasilo Panorama, sodelujejo pri humanitarnih in medgeneracijskih projektih, obiskujejo literarne večere, so abonenti gledaliških predstav, tekmujejo za Cankarjevo priznanje in se udeležujejo literarnih natečajev.
|
|
Pomoč dijakom |
|
Dopolnilni pouk je namenjen zlasti dijakom s statusom športnika, ki veliko manjkajo pri pouku, pa tudi tistim, ki so pri slovenščini manj uspešni in poleg rednega pouka potrebujejo še dopolnilno razlago snovi in pomoč učitelja. Velikokrat jim pri utrjevanju učne snovi pomagajo tudi sošolci.
|
|
Posebnosti predmeta |
|
/
|
|
Izjave |
|
»Pri pouku slovenščine se učimo razmišljati in sanjati v maternem jeziku, do katerega moramo gojiti najgloblja čustva. Vodi nas misel sodobnega jezikoslovca Kozme Ahačiča, ki je dejal, da nam mora biti všeč jezik, ki ga govorimo, saj drugače tudi sami sebi ne bi bili všeč.« (Teja Lana Rupel, 4. a)
»Obstaja rek, ki pravi, da se tudi pot proti znanju začne z obračanjem strani. Pri pouku slovenščine hitimo in se trudimo z obračanjem strani v jezikovnih priročnikih, saj po jeziku spoznamo modrost, po besedah pa učenost.« (Iza Petek, 4. a)
»Slovenski jezik je podstat naše biti in podstat ustvarjalnosti v kulturi in umetnosti. Umešča se v vse pore družbenega življenja, saj je pogoj za vzpostavljanje družbenih odnosov na najrazličnejših področjih: od šolstva, medijev, zdravstva, javne uprave do gospodarstva in kulture. Zato zagotavljamo, da ima slovenščina v uradnem in javnem življenju znotraj države osrednjo vlogo ter skrbimo za ohranjanje obsega, vitalnosti in dinamičnosti slovenskega jezika. To pa lahko dosežemo samo z dobrim obvladovanjem svojega maternega jezika.« (Nejc Peklaj, 3. a)
Učenje slovenščine je pomembno ne samo za našo splošno razgledanost, temveč je tudi naša dolžnost, da poznamo svojo kulturo in zgodovino jezika. Pomembno je, da se zavedamo in spoštujemo naše prednike, ki so se borili za naš jezik in narod, da imamo lahko zdaj mi samostojno državo in jezik. Kdo bo ohranjal slovenski jezik, če ga ne bomo sami? (Tajda Likar Peer, 3. a)
Menim, da se danes slovenščina kot jezik močno podcenjuje, saj predvsem mladi včasih rajše uporabljamo angleške izraze kot slovenske ... Nekateri mislijo, da jih to naredi bolj "kul", nekaterim pa slovenščina mogoče sploh ni všeč kot jezik. Mislim, da bi morali svoj jezik čim bolj ohranjati, da ga nekoč ne izgubimo. To nam v srednji šoli še najbolje uspeva, ker vsak dan nadgrajujemo svoj besedni zaklad in širimo svoje znanje. Slovenščina nam je mogoče kdaj dolgočasna, a verjemite meni, da je še najbolj uporabna. Zelo lepa vrednota je, če se oseba zna izražati na pravilen način ob trenutkih, ko je to potrebno. In ravno to se mi zdi, da je za življenje najpomembnejše. (Hana Umnik, 3. b)
Čeprav že od osnovne šole nisem največji ljubitelj slovenščine, se mi zdi, da sem jo v srednji šoli malo bolj vzljubila oz. se mi ure slovenščine ne vlečejo več toliko kot nekoč :) To je verjetno predvsem zaradi profesoričinega pristopa in načina učenja, ki se mi zdi pomemben del izobrazbe. Zdi se mi, da je profesorica res razumevajoča in nam gre veliko na roke, saj se nam prilagaja in upošteva vsa naša mnenja. Glede mature pa mislim, da bomo kar dobro pripravljeni, saj se res naučimo tiste najpomembnejše stvari in nas ne muči z detajli, ki jih roko na srce ne bomo več nikoli potrebovali. Najbolj všeč mi je, ko nam med uro, kdaj daje nasvete za življenje, saj dobim občutek, da res hoče le najboljše za vse nas. (Eva Puhar, 2. cš)
Slovenščina je zame kot prekmurska gibanica, vsaka nova plast, ki jo odkriješ nam prinese nova znanja in zanimivosti :) Na eni strani imamo književnost, kjer te knjižni junaki lahko hitro odnesejo v svet domišljije, na drugi strani slovnica še hitreje nazaj v realnost. Slovenščina me na splošno vsakič znova preseneča. (Eva Rosulnik, 2. cš)
Slovenščina je naš materni jezik, ki ga govorimo že od rojstva. Je tudi narodni simbol in smo nanjo lahko ponosni, saj smo dokazali, da nam ni treba biti odvisni od drugih držav ter smo sposobni ustvariti nekaj svojega.
Na naši šoli ima poučevanje slovenščine velik pomen, kar se da sklepati že po nazivu gimnazije. Profesorji se trudijo in nas opominjajo, kako dragocen je naš jezik. Z obravnavo besedil spoznavamo našo kulturo, naš nastanek in širimo splošno razgledanost. Predmet je zagotovo eden izmed najbolj uporabnih, saj znanje uporabljamo vsak dan, v vseh situacijah. Tudi kot športnikom nam poznavanje pravil slovenščine in govorjenja zelo koristi. Pri pouku je vedno sproščeno in zabavno. (Ana Marija Kričaj, 2. cš)
|