Opis predmeta |
Med poukom filozofije uresničujemo geslo: »Bodi pogumen in uporabljaj svoj um brez vodstva nekoga drugega.« Tako razvijamo sposobnost samostojnega mišljenja, saj je ta predpogoj za intelektualno zrelost. Takšen miselni pristop je bil v zgodovini filozofije značilen za vse velike filozofe. To velja tudi za Platona in Aristotela, ki ju prikazuje detajl iz Rafaelove freske Atenska šola.
Filozofija je kritični premislek našega izkustva, spoznanja in delovanja, zato se še posebej ukvarjamo s področjema spoznavne teorije in etike. Iščemo torej odgovore na temeljna vprašanja, kot so: Kdo/kaj sem jaz? Kakšno je moje mesto v svetu? Kaj naj priznam za resnično? Kako in zakaj naj etično ravnam? Je možno najti smisel? … Sproti razmišljamo tudi o sodobnem aktualnem dogajanju doma in po svetu.
Skratka, »koristnost nekoristnega« je v primeru filozofije dolgoročna, saj pridobivanje orientacije v mišljenju predstavlja tudi temelj za kasnejšo orientacijo v življenju.
|
Matura |
/
|
Tekmovanja |
/
|
Priprave na tekmovanja |
/
|
Vidni rezultati dijakov na tekmovanjih v preteklosti |
/
|
Višja raven in nadarjeni dijaki |
Najboljši pisci filozofskih esejev se lahko udeležijo državnega tekmovanja v pisanju filozofskega eseja in se tako preizkusijo na državni ravni. Priprave na tekmovanje lahko potekajo v obliki samostojnega pisanja filozofskih esejev na naslovne trditve, ki jih poda profesorica. Ta nato eseje pregleda in poda komentarje nanje. (Vaja dela mojstra!)
Biti dober v pisanju filozofskega eseja pomeni sposobnost poglobljenega in celovitega razmišljanja, kar morda ni takoj uporabno, za nadaljnje življenje pa izrednega pomena. Takšen način mišljenja nam pomaga pri odločanju in iskanju lastne vizije.
|
Pomoč dijakom |
Dijakom, ki jim esej kot besedilna vrsta na splošno ne leži, je profesorica pripravljena pomagati na individualnih razgovorih z napotki kako napisati filozofski esej.
|
Posebnosti predmeta |
/
|
Izjave dijakov |
"Filozofija je iskanje smisla v nesmislu." (dijakinja, 4. b)
"Filozofija nam pomaga razumeti samega sebe in svet." (dijak, 4. b)
"Ravno to se mi zdi najlepša plat filozofije: Ostajamo svobodni. Imamo pravico do lastne predstave smisla v življenju." (dijakinja, 4. a)
"Šele ko imamo neko globljo sliko o smislu svojih dejanj, svojega življenja, šele takrat je vredno živeti." (dijakinja, 4. a)
"Brez filozofije bi živeli v neraziskanem svetu lažnih resnic, saj se o resnicah ne bi nihče prevpraševal oz. o njih dvomil." (dijak, 4. a)
"Sodobni svet, ki je poln manipulacij in neresnic, filozofijo še kako potrebuje. Le filozofija s pomočjo znanosti lahko ta svet vrne nazaj na pot resnice." (dijak, 4. a)
"Zelo težko je postaviti mejo med moralnim in nemoralnim. Menim, da nam pri tem lahko veliko pomaga prav filozofija." (dijakinja, 4. a)
|