KEMIJA

Opis predmeta

Povezavo kemije z življenjem pri pouku  pokažemo z  laboratorijskimi poskusi,  uporabo različnih animacij, modelov in  internetnih spletnih portalov o kemiji. Bistveni sestavni del pouka kemije je tudi samostojno eksperimentalno  delo v našem  dobro opremljenem laboratoriju, pri katerem dijaki pridobivajo različne  spretnosti, se učijo natančnega opazovanja, beleženja ter vrednotenja rezultatov. Pri kemiji dijaki pridobivajo in razvijajo razumevanje in spretnosti, ki jim omogočajo analiziranje in reševanje problemov  na osnovi eksperimentalnih podatkov ter drugih virov informacij.

V programu ekonomske gimnazije in ekonomske gimnazije – športni oddelek imajo dijaki kemijo v prvem letniku tri ure tedensko, v drugem letniku pa dve uri tedensko.

V programu gimnazija in gimnazija – športni oddelek imajo dijaki kemijo dve uri tedensko v prvem, drugem in tretjem letniku.

Matura

Kemija je maturitetni izbirni predmet, ki ga običajno izbirajo dijaki programa gimnazija, izjemoma tudi dijaki programa ekonomska gimnazija. S pripravami na maturo dijaki pričenjajo že v 3. letniku, v četrtem letniku imajo dijaki kemijo kot izbirni predmet štiri ure tedensko. V četrtem letniku dijaki ponovijo in delno nadgradijo vsebine vseh treh let. Del ocene pri maturi (20 %)  dijaki pridobijo iz laboratorijskih vaj, ki jih opravijo v četrtem letniku. Priprave na maturo potekajo v manjši skupini, zato je delo lahko bolj individualno in tudi intenzivno. Kemijo na maturi običajno izbirajo tisti dijaki, ki jim je blizu primerjanje in analiziranje podatkov, računanje, prostorska predstava  in logično razmišljanje.

Tekmovanja

Dijaki, ki jih kemija bolj zanima, se lahko udeležijo tekmovanja iz naravoslovja in kemije. Dijaki 1. in 2. letnikov programa gimnazija in gimnazija – športni oddelek se lahko udeležijo tekmovanja iz naravoslovja. Ker to tekmovanje obsega naloge s področja fizike, biologije in kemije, priprave nanj izvajajo učitelji vseh treh predmetov.

Dijaki 1. letnika programa ekonomska gimnazija in ekonomska gimnazija – športni oddelek ter dijaki vseh letnikov (1. – 4.) programa gimnazija  se lahko udeležijo tekmovanja iz kemije.  Za šolsko tekmovanje iz kemije se običajno odloči približno 30 dijakov, udeležba na tekmovanju iz naravoslovja pa je manjša. S sodelovanjem na tekmovanjih dijaki pridobijo širše znanje iz kemije in  nove izkušnje. Dosežke na tekmovanjih dijaki lahko uveljavljajo tudi za pridobivanje  štipendij. 

Priprave na tekmovanja

Priprave na tekmovanja potekajo s poglobljenimi razlagami zahtevnejših vsebin, samostojnim reševanjem težjih nalog in konzultacijami o teh nalogah. Običajno priprave vodita učiteljici kemije. Za šolska tekmovanja so običajno organizirane priprave v obsegu najmanj 10 ur, kar vključuje tudi samostojno delo dijakov.

Vidni rezultati dijakov na tekmovanjih v preteklosti

Dijaki so v preteklosti prejeli zlato in srebrno Preglovo plaketo ter več bronastih Preglovih plaket na tekmovanjih iz kemije, kar je nekaterim dijakom pomagalo tudi pri pridobitvi Zoisove štipendije.

Višja raven in nadarjeni dijaki

Nadarjeni dijaki in dijaki, ki jih kemija zanima ter bi želeli pri kemiji doseči višji nivo znanja, lahko v okviru pouka in tudi na dodatnih urah (dodatni pouk) poglabljajo svoje znanje in rešujejo težje naloge. Taki dijaki se lahko udeležujejo tudi  priprav na tekmovanja oziroma izdelajo raziskovalno nalogo.

Pomoč dijakom

Dijaki, ki so zaradi različnih razlogov  pri kemiji manj uspešni, lahko v dogovoru z učiteljem izboljšujejo svoje znanje pri dopolnilnem pouku. To je omogočeno tudi dijakom, ki zaradi različnih razlogov veliko izostajajo od pouka.

Posebnosti predmeta

Pri delu na daljavo uporabljamo različne spletne aplikacije, spletne učilnice, virtualne laboratorije, e-učbenike. Za popestritev pouka in laboratorijske vaje pri delu na daljavo uporabljamo lastne posnetke poskusov.

Izjave dijakov

Dijaki 4. letnika 2020/21:

"Najbolj so mi všeč eksperimenti, predmet je klub zahtevnosti zanimiv, za maturo sem ga izbral, ker me veseli. Načrtujem tudi študij na tem področju."

"Kemija mi je zelo zanimiva, ker je srednje zahtevna, vendar je treba pri pouku zelo sodelovati."

"Kemija je srednje težka, a vseeno zanimiv naravoslovni predmet, ki ga potrebujem pri vpisu na fakulteto."

"Za vpis na fakulteto potrebujem naravoslovni predmet, izmed vseh mi gre kemija najbolje."

Nekdanji dijaki:    

"Kot študentka zadnjega letnika dodiplomskega študija Živilstvo in prehrana na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in nekdanja dijakinja Gimnazije Franceta Prešerna Kranj lahko rečem, da je kemija velik del mojega vsakdana. Hodila sem v splošni oddelek, kar pomeni, da sem se s periodnim sistemom v eni in s kemijskimi učbeniki v drugi roki srečevala vsa tri leta, kjer so nam profesorice skušale kemijo čim bolj približati tudi z eksperimenti in samostojnim laboratorijskim delom. Ker sem vedela, da želim študirati nekaj naravoslovnega, sem kemijo izbrala tudi kot izbirni predmet na maturi. Najprej smo pri njem ponovili osnove (snov prejšnjih treh let) in nato znanje še nadgrajevali. Profesorica nam je bila vedno na voljo za vsa vprašanja in snov je z veseljem tudi večkrat ponovila, če česa nismo razumeli, saj je želela, da snov dobro razumemo, kar nam je prišlo izredno prav na maturi. Pri izbirnem predmetu je bilo tudi več laboratorijskih vaj, kar naredi kemijo še zanimivejšo. Lahko povem, da sem v nekatere zapiske iz kemije na gimnaziji pogledala tudi kasneje na fakulteti, najbolj pa so mi pomagali v prvem letniku študija, kjer je kemija vsem predstavljala strah in trepet, saj je bil opravljen izpit kemije pogoj za vpis v naslednji letnik. Študentje z opravljeno maturo smo imeli srečo, saj smo imeli dobro podlago iz srednje šole in smo znanje le še nadgrajevali, zato nam izpit ni povzročal preveč preglavic. Kemija me je in še vedno me spremlja vsak študijski dan. Izredno zanimiva je s kombinacijo biologije kot biokemija ali kot živilska kemija, kjer spoznaš še en nov spekter kemije, s katero se čisto vsi srečujemo vsakodnevno. Danes sem hvaležna za dobre temelje, ki sem jih na gimnaziji pridobila pri kemiji, saj mi je bilo kasneje na fakulteti »marsikaj prizanešeno« in tudi učila sem se kakšno uro manj, čeprav se mi je včasih v klopeh kemijske učilnice v gimnaziji zdelo, da tega pa res nikoli več ne bom potrebovala.;)" (Maja Pečarič)

"Kemija na srednji šoli mi je bila zmeraj všeč, saj je bila po večini logična in si moral le razmisliti, kako bi kaj naredil. To je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj sem jo izbral za maturo, saj se mi ni bilo treba "piflati" snovi. Drugi razlog pa je bil, da bi lahko brez problema dobil službo, če bi se odločil za študij kemije (Novartis, Krka, Roche ...)" (Luka Brecelj)

"Sem študent 2. letnika enovitega magistrskega študija farmacije na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Kemijo sem vzljubil že v osnovni šoli, moja strast do nje se je na Gimnaziji Franceta Prešerna le še poglobila, zahvaljujoč kakovostnemu pouku in zelo zanimivim vajam v laboratoriju. Kemijo sem v 4. letniku izbral kot enega izmed dveh izbirnih predmetov na maturi, saj sem vedel, da mi bo prišla prav pri nadaljnjem študiju. Moram reči, da mi je srednješolsko znanje kemije do sedaj zelo pomagalo, saj študij farmacije v veliki večini temelji na kemiji. Verjamem, da bi imel veliko več problemov, če srednješolskega predznanja ne bi imel."

(Aljaž Frelih)