SCHOOL 21

Leti 2020 in 2021 smo dobršen del namesto v šolskih klopeh skupaj z dijaki preživeli za računalniki. Na naši šoli smo se, tudi zaradi neprecenljivih izkušenj pri delu z dijaki športniki, hitro in zelo dobro znašli ter izpeljali pouk na daljavo po svojih najboljšim močeh. Pa vendar smo v tem času iskali metode in pristope, ki bi zadostili epidemiološkim zahtevam ter po drugi strani dijakom omogočili, da so vendarle skupaj in sodelujejo v živo. Narava oz. pouk na prostem se je, tudi zaradi naših prostorskih danosti, ponujal, kar sam od sebe, zato smo veliko pouka, predvsem biologije, res izvajali zunaj.

 

Ponosni smo, da bomo to našo idejo skupaj s projektnimi partnerji lahko razvijali na precej višji ravni in se pri tem učili od tistih, ki to res znajo – Skandinavcev. Naši projektni partnerji torej prihajajo iz Norveške, seveda pa so v projekt vključeni tudi partnerji iz Slovenije, in sicer so to OŠ France Prešeren, Socialna akademija iz Ljubljane ter Razvojna agencija Gorenjske BSC.

 

Temeljni izziv, ki ga naslavlja projekt, je zmanjšati pasivnost učencev pri pouku, kampanjsko učenje in posledično nepripravljenost na samostojno življenje ter delo po končanem izobraževanju. V okviru projekta bomo tako s pomočjo norveškega partnerja prenesli in v slovenski kontekst postavili dobro prakso UTESKOLE – učenja na prostem. Pomanjkljivosti formalnega izobraževanja bomo poskušali preseči z novimi metodami poučevanja, vnosom prvin neformalnega učenja in povezovanjem le-tega s formalnim izobraževanjem. Norveški partner bo pripravil pregled »slabih praks« oz. lekcij, ki so se jih naučili v procesu uvajanja in izvajanja koncepta UTESKOLE v njihov izobraževalni proces, da se jim bomo v pilotnem projektu v Sloveniji lahko izognili. Na GFP in OŠ FP bomo vzpostavili učilnico na prostem, kjer ne gre le za selitev pouka v zunanji prostor, temveč gre za vzpostavitev celotnega koncepta izkustvenega oz. eksperimentalnega učenja, ki med učenci spodbuja samoiniciativnost, dviguje motivacijo, spodbuja sodelovanje v timu in veščine komunikacije.

 

V Sloveniji se izobrazbena struktura izboljšuje, vendar pa obstaja velik razkorak med potrebami trga dela in znanji/veščinami, ki jih imajo mladi. Pred desetimi leti še nismo vedeli, katera znanja bodo potrebna na trgu dela, in danes si ne znamo predstavljati, kako bodo izgledale službe prihodnosti in kakšne potrebe bodo imeli delodajalci. Zato je ključnega pomena, da učenci tekom formalnega izobraževanja pridobivajo veščine in spretnosti 21. stoletja. Učenje učenja, kritično razmišljanje, sprejemanje odločitev, podjetnost, komunikacija, reševanje problemov, kreativnost in inovativnost, upravljanje s stresom in čustvi ter delo v skupini bodo ključne kompetence, ki jih bomo s projektom naslavljali. S pomočjo povečanega sodelovanja med različnimi ravnmi izobraževanja, povečanim sodelovanjem med formalnim in neformalnim izobraževanja ter novo prakso poučevanja, bomo presegli zgoraj omenjene izzive in izboljšali razkorak med veščinami mladih, potrebami trga dela in pripravljenostjo mladih na samostojno življenje.

 

Projekt financira Norveški finančni mehanizem.

 

ŠOLSKO LETO 2022/23

 

Kick-off dogodek School21

V sredo, 21. 9. 2022, smo na Gimnaziji Franceta Prešerna gostili kick-off dogodek mednarodnega projekta School21, v katerem sodelujemo s 4 slovenskimi in 1 norveškim partnerjem. Glavna cilja projekta sta vzpostavitev nove metode poučevanja na prostem in postavitev  učilnice na prostem, primerne za tovrstno izvajanje pouka. Na samem dogodku smo vsi partnerji, vključno z norveškim, predstavili svojo vlogo pri projektu, poleg tega pa nas je nagovoril tudi kranjski podžupan g. Janez Černe. Veselimo se novih znanj in izkušenj, ki nam jih bo prinesel projekt School21.

 

Obisk Norveške in spoznavanje poučevanja v učilnicah na prostem

V začetku oktobra so se naši profesorji podali na Norveško, kjer so se spoznali z metodami in sistemom poučevanja v učilnicah na prostem. Izvedeli so, da morajo na Norveškem otroci prve triade vsaj enkrat tedensko imeti pouk v naravi, medtem ko je od 4. razreda dalje to samo priporočeno, vendar se zelo spodbuja pouk na prostem tudi v višjih razredih. Zanimivo je tudi, da ocene dobijo šele v 8. razredu, prej pa imajo samo opisno ocenjevanje.

 

Tudi gimnazijski program se razlikuje od našega. Pri njih traja 3 leta in program se ne zaključi z maturo, ampak morajo dijaki na koncu opravljati izpite, ki niso enotni za celotno državo. Spoznali smo tudi, da njihov program omogoča nekoliko več izbirnosti. Dijaki se v prvem letu izobraževanja srečajo z določenimi predmeti, ki so običajno zastavljeni nekoliko širše kot naš program, npr. namesto kemije, biologija in fizike imajo en predmet imenovan »znanje o naravi«, potem v ostalih dveh letnikih pa se odločajo ali bodo poglabljali znanje iz teh predmetov ali bomo se odločili za drugačne projekte.

 

Pomembno spoznanje, ki nam ga je prinesel obisk Norveške, je tudi ta, da ljudje tam ne poznajo slabega vremena, ampak samo slabo opremo. Kljub nenehno nestanovitnemu vremenu, pogostem vetru in konstantnem pršenju dežja smo videli veliko sprehajalcev, tekačev in takšnih in drugačnih rekreativcev.

 

Norveška je bila odlična izkušnja, ki je postregla z mnogimi lepimi doživetji in novimi poznanstvi.