SCHOOL 21

Leti 2020 in 2021 smo dobršen del namesto v šolskih klopeh skupaj z dijaki preživeli za računalniki. Na naši šoli smo se, tudi zaradi neprecenljivih izkušenj pri delu z dijaki športniki, hitro in zelo dobro znašli ter izpeljali pouk na daljavo po svojih najboljšim močeh. Pa vendar smo v tem času iskali metode in pristope, ki bi zadostili epidemiološkim zahtevam ter po drugi strani dijakom omogočili, da so vendarle skupaj in sodelujejo v živo. Narava oz. pouk na prostem se je, tudi zaradi naših prostorskih danosti, ponujal, kar sam od sebe, zato smo veliko pouka, predvsem biologije, res izvajali zunaj.

 

Ponosni smo, da bomo to našo idejo skupaj s projektnimi partnerji lahko razvijali na precej višji ravni in se pri tem učili od tistih, ki to res znajo – Skandinavcev. Naši projektni partnerji torej prihajajo iz Norveške, seveda pa so v projekt vključeni tudi partnerji iz Slovenije, in sicer so to OŠ France Prešeren, Socialna akademija iz Ljubljane ter Razvojna agencija Gorenjske BSC.

 

Temeljni izziv, ki ga naslavlja projekt, je zmanjšati pasivnost učencev pri pouku, kampanjsko učenje in posledično nepripravljenost na samostojno življenje ter delo po končanem izobraževanju. V okviru projekta bomo tako s pomočjo norveškega partnerja prenesli in v slovenski kontekst postavili dobro prakso UTESKOLE – učenja na prostem. Pomanjkljivosti formalnega izobraževanja bomo poskušali preseči z novimi metodami poučevanja, vnosom prvin neformalnega učenja in povezovanjem le-tega s formalnim izobraževanjem. Norveški partner bo pripravil pregled »slabih praks« oz. lekcij, ki so se jih naučili v procesu uvajanja in izvajanja koncepta UTESKOLE v njihov izobraževalni proces, da se jim bomo v pilotnem projektu v Sloveniji lahko izognili. Na GFP in OŠ FP bomo vzpostavili učilnico na prostem, kjer ne gre le za selitev pouka v zunanji prostor, temveč gre za vzpostavitev celotnega koncepta izkustvenega oz. eksperimentalnega učenja, ki med učenci spodbuja samoiniciativnost, dviguje motivacijo, spodbuja sodelovanje v timu in veščine komunikacije.

 

V Sloveniji se izobrazbena struktura izboljšuje, vendar pa obstaja velik razkorak med potrebami trga dela in znanji/veščinami, ki jih imajo mladi. Pred desetimi leti še nismo vedeli, katera znanja bodo potrebna na trgu dela, in danes si ne znamo predstavljati, kako bodo izgledale službe prihodnosti in kakšne potrebe bodo imeli delodajalci. Zato je ključnega pomena, da učenci tekom formalnega izobraževanja pridobivajo veščine in spretnosti 21. stoletja. Učenje učenja, kritično razmišljanje, sprejemanje odločitev, podjetnost, komunikacija, reševanje problemov, kreativnost in inovativnost, upravljanje s stresom in čustvi ter delo v skupini bodo ključne kompetence, ki jih bomo s projektom naslavljali. S pomočjo povečanega sodelovanja med različnimi ravnmi izobraževanja, povečanim sodelovanjem med formalnim in neformalnim izobraževanja ter novo prakso poučevanja, bomo presegli zgoraj omenjene izzive in izboljšali razkorak med veščinami mladih, potrebami trga dela in pripravljenostjo mladih na samostojno življenje.

 

Projekt financira Norveški finančni mehanizem.