Pravila ocenjevanja

Šolska pravila ocenjevanja v izrednem izobraževanju

Šolska pravila ocenjevanja obsegajo:

1. prilagoditve ocenjevanja v izrednem izobraževanju,
2. načrt ocenjevanja znanja,
3. načine in roke izpolnjevanja neizpolnjenih obveznosti,
4. izpiti v izrednem izobraževanju,
5. način uresničevanja javnosti ocenjevanja,
6. vpogled in izročanje ocenjenih izdelkov,
7. postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju,
8. izpitni red (prijava in odjava, pogoji opravljanja izpita, potek ustnega in pisnega izpita in druga izpitna pravila),
9. pripravo in hrambo izpitnega gradiva,
10. kršitve pravil pri ocenjevanju in ukrepe,
11. druga pravila in postopke v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah: - podrobnejša merila in postopek priznavanja formalno in neformalno pridobljenega znanja.

 

 

1. Prilagoditve ocenjevanja v izrednem izobraževanju

 

(prilagoditve)

 

Šola določi pogoje, načine in postopke za opravljanje obveznosti udeležencev izrednega izobraževanja v skladu z navodili ministra. V izrednem izobraževanju se predmet športna vzgoja ne izvaja in ne ocenjuje. V šolski dokumentaciji se to evidentira z besedo »oproščen«.

 

(druge posebnosti)

 

Šola pripravi za vse, ki se vključijo v izredno izobraževanje, osebni načrt izobraževanja. Ta vsebuje ugotovitve o doseženem oziroma manjkajočem znanju in opredeljuje obseg, način in roke ocenjevanja ali priznavanja znanja ter izpolnitve drugih obveznosti, določenih v skladu z izobraževalnim programom.Vodja izobraževanja odraslih oziroma drug pooblaščen strokovni delavec šole izvaja naloge programskega učiteljskega zbora za posamezen izobraževalni program.

  

 

2. Načrt ocenjevanja znanja

 

1.) Načrt ocenjevanja znanja pripravi programski andragoški zbor v sodelovanju z vodjo izobraževanja odraslih.

 

Načrt ocenjevanja vsebuje:

• programske enote, ki se ocenjujejo,
• merila ocenjevanja znanja (obseg znanja, minimalne standarde za ocene, točkovanje in podobno),
• oblike, načine in postopke ocenjevanja (načine timskega ocenjevanja in podobno).

 

2.) Termini opravljanja izpitov so določeni glede na razpored predavanj: prvi izpitni rok za posamezni predmet je po zaključku predavanj. Delni izpiti so določeni z načrtom ocenjevanja.

3.) Način obveščanja kandidatov o izpitnih rokih: Vsi izpitni roki za posamezni predmet so objavljeni na oglasni deski. Prvi izpitni rok je objavljen tudi v urniku.

 

4.) Kandidat se mora k posameznemu izpitu obvezno prijaviti. Za prvi izpitni rok se lahko prijavi na zaključnem predavanju ali pri vodji izobraževanja odraslih. Za naslednje objavljene izpitne roke se mora prijaviti najkasneje tri delovne dni pred izpitom oz. do datuma, ki je objavljen v razporedu izpitnih rokov.

 

 

3. Načini in roki za izpolnjevanje neizpolnjenih obveznosti

 

Udeleženec lahko opravi neizpolnjene obveznosti v naslednjih izpitnih rokih v tekočem šolskem letu ali v naslednjem šolskem letu v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom. Pogoje, načine in postopke šola določi v skladu z navodili ministra.

 

 

4. Izpiti v izrednem izobraževanju

 

1.) Znanje po vsebinsko zaokroženih delih programske enote za posamezen letnik se ocenjuje z delnimi izpiti.

 

2.) Kdor uspešno opravi vse delne izpite iz posamezne programske enote v skladu z izobraževalnim programom in načrtom ocenjevanja znanja, je s tem opravil končni izpit.

 

3.) Po zaključenih vsebinskih sklopih se ocenjuje znanje s končnimi izpiti, in sicer iz programske enote za posamezen letnik, lahko pa tudi iz programskih enot za več letnikov hkrati.

 

4.) Pri delnih in končnih izpitih znanje ocenjuje učitelj. Tretje in nadaljnje opravljanje končnega izpita se lahko (na pisno zahtevo udeleženca ali na predlog učitelja) opravlja pred komisijo.

 

5.) Kandidat, ki pristopi k izpitu, mora imeti pri sebi veljaven osebni dokument s fotografijo. Na zahtevo učitelja mora kandidat osebni dokument pokazati.

 

6.) Zaključni izpiti in poklicna matura: Zaključni izpit in poklicna matura se opravlja v skladu z izobraževalnim programom in šolskimi pravili. V izrednem izobraževanju za zaključni izpit in poklicno maturo veljajo šolska pravila, ki jih določi ravnatelj za redno izobraževanje.

 

7.) Učitelj posamezne programske enote ob začetku predavanj udeležence seznani:

• z obsegom učne snovi in s cilji,
• minimalnimi standardi znanja,
• z načini in oblikami ocenjevanja znanja,
• mejami za ocene.

8.) Udeleženca z rezultatom izpita seznani učitelj, če je to po izpitu možno.
V nasprotnem primeru udeleženec informacije o oceni dobi osebno pri organizatorici.

 

9.) Udeleženec, ki opravi le posamezne delne izpite, ne pa vseh, opravlja v naslednjem izpitnem roku končni izpit, razen če je v načrtu ocenjevanja znanja določeno drugače.

 

 

5. Vpogled in izročanje ocenjenih izdelkov

 

1.) Pisne izdelke učitelj oceni najkasneje v desetih delovnih dneh po izpitu.

 

2.) Popravljene in ocenjene pisne izdelke udeleženci lahko dobijo na vpogled pri posameznem učitelju ali vodji IOD najkasneje v desetih delovnih dneh po objavi rezultatov.

 

 

6. Postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju

 

1.) Če učitelj ugotovi napako pri ocenjevanju znanja (neustrezno vrednotenje odgovorov, računske napake pri točkovanju ipd.), lahko sam popravi napako. O odpravi napake učitelj seznani vodjo izrednega izobraževanja, ta pa seznani udeleženca, katerega znanje je bilo napačno ocenjeno.

 

2.) Udeleženec lahko v treh dneh po vpogledu v pisni izdelek vodji izrednega izobraževanja vloži ugovor zoper oceno. Vodja izrednega izobraževanja v treh delovnih dneh po prejemu ugovora imenuje pritožbeno komisijo.

 

3.) Pritožbeno komisijo sestavljajo najmanj trije člani, od katerih je vsaj en učitelj, ki poučuje predmet, na katerega se nanaša ugovor.

 

4.) O utemeljenosti ugovora pritožbena komisija odloči najkasneje v treh delovnih dneh po njegovi vložitvi. Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno oz. ugotovitev.

 

Če so bila kršena splošna načela, pravila in postopki ocenjevanja, določena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja, katalogom znanj, učnim načrtom oziroma sklepi pristojnega strokovnega aktiva, ki so vplivala na oceno, oziroma v drugih primerih, ko je bila odločitev učitelja nepravilna, komisija na podlagi dokumentacije in poročila učitelja, ki je udeleženca ocenil, najkasneje v treh dneh po imenovanju določi novo oceno ali ugotovitev. Če to ni mogoče, ponovno oceni znanje udeleženca.Z odločitvijo komisije se udeleženca pisno seznani v treh dneh po sprejeti odločitvi. Odločitev komisije je dokončna.
Če se komisija odloči za ponovno ocenjevanje, mora udeleženca pisno seznaniti z datumom, časom in krajem ter načinom ponovnega ocenjevanja znanja najmanj tri dni pred dnevom ponovnega ocenjevanja.

 

 

7. Izpitni red (prijava in odjava, pogoji opravljanja izpita, potek ustnega in pisnega izpita in druga izpitna pravila)

 

1.) Udeleženec se mora na izpit pisno prijaviti, in sicer:

• za prvi izpitni rok na zaključnem predavanju pri učitelju ali pri vodji izrednega izobraževanja;
• za drugi in naslednje izpitne roke do termina, ki je objavljen v razporedu izpitnih rokov oziroma najkasneje tri delovne dni pred izpitnim rokom,

Odjavi se lahko najkasneje dva dneva pred izpitnim rokom.

 

2.) Če se udeleženec iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko opravlja v naslednjem roku. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora pisno sporočiti vodji izrednega izobraževanja najkasneje v enem dnevu po izpitu in priložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov vodja odloči najkasneje v treh dneh po prejemu vloge. Če gre za upravičene razloge, se udeležencu izpitni rok ne šteje.

 

3.) Če se udeleženec ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži izpita oziroma dela izpita ali ga prekine, ni ocenjen in se šteje, da je izrabil izpitni rok.

 

4.) Učitelji posameznih programskih enot določijo potek, način in oblike ocenjevanja znanja pri izpitih in s tem seznanijo udeležence na prvem predavanju.

 

5.) Če je na izpitu določen sedežni red, ga je udeleženec dolžan upoštevati. Prav tako je dolžan upoštevati navodila učitelja o poteku izpita in dovoljenih pripomočkih. V prostoru, kjer poteka izpit, uporaba mobilnega telefona in drugih telekomunikacijskih pripomočkov ni dovoljena. Na zahtevo učitelja se udeleženec identificira z veljavnim osebnim dokumentom.

 

 

8. Priprava izpitnega gradiva (naloge, nosilci in roki)

 

1.) Izpitno gradivo pripravi izpraševalec oziroma ocenjevalec. O varovanju izpitnega gradiva se dogovori z vodjo izrednega izobraževanja.

 

2.) Če udeleženec opravlja izpit pred izpitno komisijo, jo imenuje vodja izrednega izobraževanja. Izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in enega člana. Izpraševalec in ocenjevalec je praviloma učitelj, ki je udeleženca poučeval.

 

 

9. Kršitve pravil pri ocenjevanju in ukrepi

 

1.) Za kršitev pravil pri ocenjevanju znanja se šteje, če udeleženec uporablja nedovoljene pripomočke, če prepisuje, če moti druge udeležence, če ne upošteva sedežnega reda, če se podpiše z lažnim imenom ali odda izdelek drugega udeleženca
kot svoj izdelek.

 

2.) Glede na vrsto kršitve lahko učitelj udeleženca najprej opozori in njegov izdelek oceni le delno ali pa udeleženca obvesti, da izpita ni uspešno opravil. O kršitvi učitelj obvesti tudi vodjo izrednega izobraževanja.

 

 

10.  Merila in postopek priznavanja formalno in neformalno pridobljenega znanja

 

(uvodni pogovor)

 

Šola zagotovi udeležencem izobraževanja odraslih (v nadaljevanju udeleženec) oziroma kandidatom za vpis v začetni letnik uvodni pogovor, na katerem jih strokovni delavec seznani z:

• merili in postopki za priznavanje neformalno pridobljenega znanja,
• mapo učnih dosežkov in možnostjo oblikovanja osebnega izobraževalnega načrta.

10A. Priznavanje formalno pridobljenega znanja

 

(priznavanje formalno pridobljenega znanja)

 

1) Šola na podlagi javnih listin o izobraževanju po javno veljavnih izobraževalnih programih (spričevala, obvestila o uspehu, potrdila o izpitu in drugih javno veljavnih listinah) udeležencu prizna pridobljeno primerljivo znanje.

 

2) Pri priznavanju formalno pridobljenega znanja se smiselno uporabljajo določbe teh pravil, ki se nanašajo na priznavanje neformalno pridobljenega znanja.

 

10B. Priznavanje neformalno pridobljenega znanja

 

(vrednotenje znanja)

 

1) V postopku priznavanja neformalno pridobljenega znanja se z vrednotenjem znanja udeleženca ugotavlja ustreznost neformalno pridobljenega znanja s standardi znanja, ki so opredeljeni v posamezni programski enoti.

 

2) Dokazila, na podlagi katerih se priznava neformalno pridobljeno znanje, so: dokazila o usposabljanju oziroma izpopolnjevanju, certifikati, izdani v skladu s predpisi, ki urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij, dokazila o pridobljenem znanju in opravljenih obveznostih po delih izobraževalnega programa, potrdila delodajalcev o usposabljanju z delom, referenčna pisma delodajalcev in druga dokazila, s katerimi kandidat dokazuje delovne izkušnje.

 

(merila)

 

1) Pri določanju meril za priznavanje neformalno pridobljenega znanja vodja izrednega izobraževanja ali pooblaščeni strokovni delavec upošteva naslednja načela:

• znanje se za programsko enoto prizna v celoti, če se ugotovi vsaj 70% primerljivih vsebin,
• znanje se prizna, če je njegov obseg s primerljivega področja v izobraževalnem programu
• vrednoten najmanj z eno kreditno točko,
• praktični pouk v podjetju se lahko prizna, če je področje dela, ki ga kandidat opravlja v
• podjetju, v skladu z izobraževalnim programom, za katerega se kandidat izobražuje.

2) Če se znanje, pridobljeno z delovnimi izkušnjami, uveljavlja za priznanje splošno izobraževalnega ali strokovno teoretičnega predmeta oziroma modula, se opravi preizkus znanja v skladu s postopkom, določenim v teh pravilih.

 

3) Druga merila za priznavanje določi programski andragoški zbor.

• primerjava neformalno pridobljenega znanja z določenim poklicnim standardom
• obvezno obvladovanje določenih kompetenc, spretnosti, veščin
• priznanje dela programske enote, če so določeni posebni pogoji.

(dokazila o neformalno pridobljenem znanju)

 

1) Kandidat mora v vlogi opisati način pridobitve kompetenc, spretnosti in veščin. K vlogi za priznavanje predhodno pridobljenega znanja priloži:

• dokazila o usposabljanju oz. izpopolnjevanju
• certifikate, izdane v skladu s predpisi, ki urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij
• dokazila o pridobljenem znanju in opravljenih obveznostih po delih izobraževalnega programa
• referenčna pisma delodajalcev
• potrdila delodajalcev o usposabljanju z delom in
• druga podobna dokazila, s katerimi kandidat dokazuje delovne izkušnje.

2) Priložena dokazila morajo vsebovati:

• podatek o izvajalcu neformalnega izobraževanja,
• podatek o kraju in času izvajanja neformalnega izobraževanja,
• podroben opis obravnavanih vsebin, pridobljenih kompetenc ali spretnostih in ali se je
• izobraževanje zaključilo s preizkusom znanja ali brez njega.

3) Pri uveljavljanju priložnostno pridobljenega znanja je potrebno vlogi priložiti podroben opis pridobljenih znanj in kompetenc in opis načina njihove pridobitve (npr. vodenje oz. sodelovanje pri zahtevnih projektih, pri čemer mora biti viden kandidatov prispevek, njegovo samoizobraževanje itd.).

 

(postopek priznavanja)

 

1) Zahtevo za priznavanje neformalno pridobljenega znanja lahko vložijo le udeleženci, ki so v tekočem šolskem letu vpisani na GFP Kranj.

 

2) Udeleženec, ki je vložil zahtevo za priznavanje neformalno pridobljenega znanja, plača stroške postopka v skladu s cenikom šole.

 

3) Udeleženec vloži pisno zahtevo za priznavanje predhodno pridobljenega znanja s priloženimi dokazili.

 

4) Komisija za priznavanje neformalno pridobljenega znanja, ki jo imenuje ravnatelj, ovrednoti znanje udeleženca na podlagi predloženih dokazil.

 

5) Če na podlagi dokazil ni mogoče v celoti priznati pridobljenega znanja ali pa ni možno ugotoviti ocene, udeleženec opravlja preizkus znanja. Obseg, način in obliko preizkusa znanja se določi v skladu s 7. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja in šolskimi pravili glede na namen preizkusa in predhodno znanje udeleženca. Preizkus znanja se lahko izvede na naslednje možne načine: ustni ali pisni izpit, razgovor/zagovor, intervju, zagovor v ta namen pripravljene seminarske naloge, zagovor v ta namen pripravljenega projekta, zagovor v ta namen pripravljenega izdelka, opravljanje storitve, demonstracija, nastop, simulacija, igra vlog in podobno.

 

6) Po končanem vrednotenju oziroma ugotavljanju znanja udeleženca s preizkusom šola izda sklep o priznavanju pridobljenega znanja. Priznano znanje se evidentira v šolski dokumentaciji na podlagi izdanega sklepa.

 

7) Udeleženec, ki mu je bilo priznano predhodno pridobljeno znanje, je oproščen opravljanja obveznosti iz ustreznega dela izobraževalnega programa.

 

8) Če udeležencu ni bilo priznano znanje, kot je predlagal, šola izda sklep z obrazložitvijo.

(pritožba zoper sklep o priznavanju znanja)

 

Udeleženec oziroma kandidat lahko na pritožbeno komisijo v osmih dneh po prejetju sklepa vloži pritožbo zoper sklep o priznavanju formalno oziroma neformalno pridobljenega znanja. Sklep pritožbene komisije je dokončen.

 

(poročanje)

 

Poročanje o priznavanju neformalno pridobljenega znanja je sestavni del poročila o kakovosti, ki ga šola javno objavi. Poročilo vsebuje podatke o opravljenih uvodnih razgovorih, vloženih zahtevkih, izdanih sklepih in druge načrtovane ter izvedene analize in ukrepe v zvezi s priznavanjem pridobljenega znanja.

 

(postopek potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij)

 

Udeleženec, ki se je izobraževal po modularno oblikovanem izobraževalnem programu, a tega izobraževanja ni zaključil, kljub temu pa je izpolnil obveznosti iz posameznega modula, ki je po obsegu znanja, določenim s katalogom znanj in spretnosti za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, enakovreden, se mu prizna nacionalna poklicna kvalifikacija v skladu s predpisi, ki urejajo potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij.