ŽAN KOŠIR, eden najboljših slovenskih deskarjev na snegu
Foto: Matej Družnik
Nekdanji ekonomski gimnazijec Žan Košir deska v pararelnih disciplinah, slalomu in veleslalomu. Nastopa na tekmah najvišje ravni, v karieri pa se je že velikokrat prebil na zmagovalni oder. Zanj je značilno, da trenira s svojo lastno ekipo, ki jo tudi vodi.
Svojih prvih olimpijskih iger se je udeležil leta 2010 v Vancouvru, kjer je osvojil odlično 6. mesto, z olimpijade iz ruskega Sočija, 2014, pa se je že vrnil z dvema medaljama, osvojil je srebro in bron. Največji uspeh je dosegel v sezoni 2014/15, ko je v obeh kategorijah in tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala osvojil najvišje mesto.
V sezoni 2015/16 mu zdravje ni dovoljevalo, da bi nadaljeval tam, kjer je končal sezono 2014/15. Žal, a vseeno smo njegovi zvesti navijači ostali polni optimizma, da se bo še vrnil na vrh in nadaljeval s svojimi uspehi. Žan ni obupal, boril se je naprej, četudi marsikdaj nihče ni verjel, da bo sploh še deskal. Do olimpijade v Južni Koreji, v Pjongčangu, 2018, so mediji ugibali o njegovi pripravljenosti, a Žan je dokazal, da velike zgodbe in zmagovalce poleg trdega dela in vztrajnosti izoblikuje njihova strast, sanje in vizija. V Pjongčangu je osvojil bron in s tem postal prvi slovenski športnik (po smučarki Tini Maze), ki je ponovno osvojil olimpijsko odličje.
Leta 2021 je bil pri 36 letih veliki zmagovalec paralelnega veleslaloma za svetovni pokal na Rogli. Žan nas pri svojih letih in vseh zdravstvenih težavah, ki so ga v karieri pestile, navdušuje in vsem nam dokazuje, da so meje pogosto samo v naših glavah. Za izkušenega deskarja s tremi olimpijskimi medaljami je to bila prva (in sploh prva slovenska) zmaga na domači tekmi.
O Žanu si na njegovi spletni strani lahko preberemo, da se poleg deskanja ukvarja tudi z gorskim kolesarjenjem, kiteboardanjem, longboardanjem, tenisom, košarko, in-line hokejem, trekingom , tekom ... predvsem pa prosti čas rad namenja druženju s prijatelji.
Tudi profesorji se ga spominjamo kot dijaka, ki je bil del dinamičnega razreda s kar nekaj športniki, a je bil zaradi treningov veliko odsoten. Žan je znal in zmogel šolske obveznosti opraviti v ustreznem terminu in uspešno zaključil šolo kot ekonomski gimnazijec s trdno vizijo uspeti kot deskar na snegu. In to mu je, kljub morda za deskanje precej neugodnim časom, odlično uspelo. Tako kot pravi Žan sam, se tudi nam zdi prav, da moramo biti ponosni na vsakega, ki je nekaj ustvaril iz sebe, in ga pri tem podpirati.