}
Informacije o zavodu v dostopni obliki

JOB SHADOWING NA FINSKEM

 

V okviru mobilnosti Erasmus+ sem se udeležila opazovanja pouka oz. sledenja na delovnem mestu na finski srednji šoli Hämeenlinnan lyseon lukio. Tam se šola veliko dijakov športnikov, ki podobno kot pri nas na Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj usklajujejo svoje šolske obveznosti in zgodnjo športno kariero. Med samim sledenjem sem spoznala organizacijo gostujoče šole, finski izobraževalni sistem in različne pedagoške pristope. Osrednji del mobilnosti je predstavljal opazovanje pouka športne vzgoje, kjer sem spoznala različne metode poučevanja, organizacijo učnih ur ter sodobne načine vključevanja dijakov v učni proces. Posebno pozornost sem namenila učenju o prilagajanju pouka dijakom športnikom ter dejavnostim za spodbujanje zdravja, dobrega počutja in trajnostne naravnanosti. Ob tem sem pridobila nove ideje za izboljšanje lastnega pedagoškega dela.

 

Mobilnost je pomembno prispevala k razvoju mojih strokovnih in osebnih kompetenc. Izboljšala sem komunikacijske, sodelovalne in digitalne veščine, razširila strokovno besedišče v tujem jeziku ter pridobila več samozavesti pri njegovi uporabi. S primerjavo finskega in slovenskega šolskega sistema sem prepoznala prednosti in možnosti za izboljšave obeh. Precejšnjo razliko sem opazila predvsem na področju digitalizacije, namreč finske šole digitalno tehnologijo uporabljajo predvsem kot osrednje učno okolje ter ga ne smatrajo kot podporni pripomoček “tradicionalnim” učnim metodam in posredovanju znanja, kot to morda bolje poznamo v našem izobraževalnem sistemu. Uporaba spletnih učbenikov, digitalnih platform in različnih orodij omogoča bolj individualiziran pristop k učenju, sprotno podajanje povratnih informacij ter učinkovitejše spremljanje napredka dijakov. Kljub temu je uporaba pretežno digitalnih pripomočkov vprašljiva, kar sem ugotovila po pogovoru s profesorji. Ti so namreč izpostavili dejstvo, da se je s prehodom na digitalizirano učno okolje pojavilo več pasivnosti in manjša zbranost pri dijakih, kar vsekakor odpira marsikatera vprašanja o rabi tehnologije v pedagoškem prostoru.

 

Izkušnja mi je prinesla nova znanja, strokovne poglede in ideje, ki jih bom prenesla v svoje delo ter delila s sodelavci z namenom ustvarjanja dijakom športnikom prilagojenega, nasploh pa vsem dijakom spodbudnega učnega okolja. Dobila sem potrditev, da je naš šolski sistem na pravi poti in da so posluh med sodelavci, zaupanje in timsko delo, hkrati pa zavedanje odgovornosti in moči posameznika, ključnega pomena za ustvarjanje podpornega in kakovostnega šolskega okolja.

 

Maša Möderndorfer, profesorica športne vzgoje