Predstavitev oddelkov s športniki

Športni oddelki in dijaki športniki v rednih oddelkih

V športni oddelek tako gimnazije kot ekonomske gimnazije vsako leto vpišemo 20 do 22 dijakov športnikov, ostale razporedimo v redne oddelke. Pri tem se držimo načela, da po možnosti športnike združimo po športnih panogah, saj tako lažje prilagajamo obveznosti posebnostim posameznih športnih panog.

Dijaki imajo status športnika v skladu s pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti, kar pomeni, da se jim prilagaja predvsem preverjanje in ocenjevanje znanja oziroma se njihovo delo v šoli načrtuje glede na obremenjenost v športu. Dijaki s pomočjo koordinatorjev in razrednikov izdelajo in vodijo osebni izobraževalni načrt. Po dogovoru s koordinatorji profesorji lahko v primeru neizpolnjevanja obveznosti dijakom športnikom status miruje oz. se celo odvzame (tudi pri posameznem predmetu).

Dijaki lahko v okviru ur športne vzgoje izvajajo dopoldanske treninge, torej smo program tega predmeta, ki se ocenjuje s številčnimi ocenami, prilagodili športnemu treningu. Te ure vodi učitelj športne vzgoje, s katerim sodeluje trener, ki skrbi tudi za vse preostale treninge dijaka športnika. To velja predvsem za športne oddelke, če trenerji želijo delati na omenjeni način, pa tudi za skupine v rednih oddelkih (npr. prilagojen program ŠVZ za skupinske športe).

Dijakom omogočamo dodatno delo oz. dodatni pouk pri predmetih, ki jim zaradi odsotnosti delajo največ težav. Dodatne ure (učna pomoč) so namenjene dijakom, ki so največ odsotni in zato snovi ne razumejo oz. bi jo radi utrdili. Pobude za dodatno delo praviloma posredujejo dijaki, lahko pa tudi profesorji ali koordinatorji, kikoordinirajo dodatno delo z dijaki športniki. Te ure praviloma opravijo učitelji, ki jih redno poučujejo v šoli.

Izostanki, ki nastanejo zaradi treningov ali tekmovanj, morajo dijaki, trenerji (zaželeno) ali starši vnaprej najaviti razredniku ali koordinatorju. Pouk dijaki lahko zapustijo le z dovoljenjem profesorjev.

Dijaki športniki, ki se vračajo s treningov in tekmovanj v tujini pozno zvečer (če pridejo domov med 23. in 1. uro zjutraj), lahko naslednji dan zamudijo tri ure. Če se vrnejo kasneje, so lahko naslednji dan opravičeni pouka. Trenerji naj o morebitnem zamujanju ali odsotnosti še isti dan obvestijo koordinatorja ali razrednika.

Več o statusih in delu s športniki si lahko preberete v šolskih pravilih.

Športna psihologinja na GFP

Pri individualni psihološki pripravi dijakov s statusom športnika na GFP sodeluje prof. psihologije Iva Strniša, ki je športna psihologinja.

Športni psiholog svetuje in izobražuje na področju športnikovih predtekmovalnih stanj, motivacije, koncentracije, čustvenega nadzora, predtekmovalne napetosti, agresivnosti, komunikacije, medosebnih odnosov in vseh drugih psiholoških lastnosti in stanj, ki vplivajo na izboljšanje tekmovalne uspešnosti.

Državni nordijski panožni center (DPNC)

Panožni center za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo je rezultat sodelovanja med Smučarsko zvezo Slovenije, Gimnazijo Franceta Prešerna, Dijaškim domom Kranj ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Predstavlja novo obliko dela z dijaki športniki.

Namen centra je omogočiti čim več mladim tekmovalcem, da dosežejo kakovostno izobrazbo in kljub temu lahko nadaljujejo z vrhunskim športnim treningom. V starosti od 14 do 18 let so zahteve športa in seveda tudi šole že tako zahtevne, da so se vsaj nekateri tekmovalci, če ne celo večina, morali v tem obdobju odločiti za eno ali drugo. Posledica je, da smo imeli v Sloveniji kljub zelo številnemu podmladku že v mladinski konkurenci močno zožen izbor kakovostnih tekmovalcev.

To lahko preprečimo z maksimalno uskladitvijo procesov vzgoje in izobraževanja ter športnega treniranja na eni strani, na drugi pa z razbremenitvijo (predvsem finančno) športnih klubov in društev, ki svojim tekmovalcem vse težje omogočajo izpolnjevanje zahtev sodobnega vrhunskega športa. Poleg tega so cilji centra tudi razbremenitev staršev in načrtno delo s strokovnimi kadri na področju nordijskega smučanja.

Dijaki športniki so v trenažnem procesu razdeljeni v skupine po kakovosti, vse skupine pa trenirajo po enakem sistemu. Najkvalitetnejša skupina je mladinska reprezentanca Slovenije. Treningi potekajo večinoma na skakalnici v Kranju in v šolski telovadnici. Trenerji vodijo evidence v osebnih mapah in mesečno poleg treningov izvajajo tudi testiranja in meritve, ki jih deloma financirani šola. Na šoli je organizirana tudi psihološka priprava s priznanim športnim psihologom in preventiva ter oskrba poškodb s fizioterapevtom. Tako poskušamo mladim skakalcem in nordijskim kombinatorcem omogočiti čim višji standard športne priprave ob istočasnem gimnazijskem šolanju.

Nacionalni panožni šolsko-športni center (NPŠŠC)

Novost za šolsko leto 2026/27 je, da je bil ustanovljen Nacionalni panožni šolsko-športni center (NPŠŠC) za alpsko smučanje, ki bo prve dijake vpisal v sezoni 2026/27. Ustanovili smo ga Smučarska zveza Slovenije, Gimnazija Franceta Prešerna in Dijaški dom Kranj.NPŠŠC za alpsko smučanje bo združeval kakovostno izobraževanje in vrhunski šport v enoten, usklajen sistem podobno kot ga Državni panožni nordijski center (DPNC), ki smo ga prav tako že pred mnogimi leti ustanovili isti partnerji.