BIZJAK LUKA – skejtanje v znanosti
Foto: Katja Pokorn
Luka Bizjak je magister matematike in dipl. ing. geotehnologije, ki se na Institutu Jožefa Stefana ukvarja z umetno inteligenco. Že vrsto let tudi aktivno trenira šport, ki ga akademskemu matematiku marsikdo ne bi prepisoval – skejtanje. Kot sam pravi, je skejtanje težko opisati. »Morda je nekaj med umetnostjo in športom. Namreč za to "aktivnost" potrebuješ veliko kondicije, vendar tudi veliko mero kreativnosti in domišljije. Obstajata dve smeri skejtanja, ena bolj razvija "umetniško" plat, tu gre predvsem za snemanje filmov ipd., druga je tekmovalne narave. »Meni osebno je bližja prva, rad sodelujem pri snemanju skejtarskih filmov. Sam sem začel s skejtanjem na dokaj preprost način, videl sem fante, ki so vsak dan pred nekdanjim Globusom v Kranju skejtali. Celotna "scena" me je do te mere navdušila, da sem začel tudi sam skejtati,« pravi Luka.
Luki Bizjaku je bil šport vedno blizu. Preden je skejtal, je deskal na snegu. Bil je v slovenski reprezentanci in prav zato se je odločil za šolanje v športnem oddelku na Gimnaziji Franceta Prešerna. Na gimnazijska leta ima zelo lepe spomine. »S sošolci smo se odlično razumeli, učitelji so bili super. Sedaj, ko pomislim za nazaj, vidim, da so nas in naše cilje učitelji na Gimnaziji Franceta Prešerna resnično podpirali,« poudarja Luka.
Po maturi je začel študirati geotehnologijo, vendar je spoznal, da ga matematika veliko bolj zanima kot katera koli tema iz področja geotehnologije, zato se je odločil, da bo nadaljeval študij na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Luka se sedaj na Institutu Jožef Stefan ukvarja z umetno inteligenco in načrtuje, da bo delal doktorat, obenem pa je še vedno aktiven skejter. O tem, kako gre to skupaj, pa pravi: »Teorijo iz matematike poskušam aplicirati na probleme, ki se pojavljajo v umetni inteligenci kot tudi uporabo umetne inteligence na različnih področjih izven znanosti, npr. na probleme v proizvodnji, ekologiji, zdravstvu … Zdi se mi, da v življenju potrebujemo neko vrsto ravnovesja, tudi narava deluje tako, v fiziki o tem govorijo ohranitveni zakoni. Upal bi si trditi, da tudi mi kot del narave težimo proti nekemu ravnovesju ne glede na to, da nas obdaja dokaj kaotičen svet. Zame to ravnovesje predstavlja skejtanje in matematika, ki delujeta kot nekakšna protiutež. Vseeno lahko povlečem nekaj vzporednic med njima, najpomembnejši sta vztrajnost in kreativnost, tako da se obe aktivnosti nekako tudi dopolnjujeta.«
https://www.zurnal24.si/gorenjska/skejtanje-v-znanosti-355751