Alex Cisar, vrhunski biatlonec z odličnim uspehom

 

 

Foto: osebni arhiv

 

Alexa je že od malega zanimal šport. Rad je tekel, kolesaril, plaval … Starši so ga usmerjali h gibanju, pri katerem je zelo užival. Pri petih letih je začel igrati tenis, morda zaradi očeta, ki je bil kondicijski trener mladih teniških igralcev. Vztrajal je do desetega leta, v svoji kategoriji je spadal med deset najboljših v Sloveniji. Navdušenje nad tenisom je zamenjal za nov šport, nov izziv – košarko. »Po letu in pol mi vzdušje in odnosi znotraj ekipe niso ustrezali, zato sem tudi ta šport opustil. Imel sem srečo, da so me starši vedno podpirali in me niso nikoli prepričevali, da bi vztrajal pri stvareh, ki me niso veselile. Ugotovil sem, da mi ekipni športi ne ustrezajo, da tekmujem raje sam zase.«

 

O začetkih športa, ki ga trenira sedaj, Alex pravi: »Pozimi leta 2012 sem si sposodil opremo za tek na smučeh in začel raziskovati lepoto tega športa. Že ob prvih korakih na smučkah sem bil navdušen. Povezava elegantnega gibanja na smučeh in prelepe narave me je vzpodbudila k temu, da sem se maja 2012 včlanil v klub TSK Triglav Kranj. Z ekipo in trenerjem smo se hitro ujeli. Na poletnih pripravah sem prvič v roki držal biatlonsko zračno puško. Moj cilj in želja sta bila, da bi postal eden najboljših biatloncev na svetu, kot so moji vzorniki: Martin Fourcade, Jakov Fak in Ole Einar Bjoerndalen.«

 

Kljub športnim obveznostim je bil Alex vedno odličen učenec in dijak. V prvem letniku je bil sprejet v biatlonsko mladinsko reprezentanco. Streljanje z  malokalibrsko puško pa je preneslo preobrat. »Prvih pet strelov leže in stoje na kovinske tarče sem zadel, kar mi prej z zračno puško v treh letih ni uspelo. Začutil sem, da mi bo lahko uspelo uresničiti svoje cilje. Prva sezona je bila »šokantna«. Že na poletnem državnem prvenstvu sem z dvema naslovoma državnega prvaka nakazoval, da bo zimska sezona uspešna in je tudi bila. Na svoji prvi mednarodni tekmi alpskega pokala v Obertilliachu v Avstriji sem dosegel neverjetno drugo mesto. Na preostalih treh »postojankah« alpskega pokala mi je uspelo še štirikrat zmagati in enkrat osvojiti drugo mesto, s čimer sem si zagotovil skupno zmago na alpskem pokalu v sezoni 2015/16.»

 

Kot najmlajši udeleženec mladinskega svetovnega prvenstva v Romuniji, kjer je tekmoval s tri leta starejšimi fanti, je na šprintu z vsemi zadetimi tarčami dosegel neverjetno 14. mesto, na zasledovalni preizkušnji pa je napredoval celo na 13. Svoj največji uspeh pa je dosegel leta 2019, na mladinskem svetovnem prvenstvu je osvojil dve zlati odličji, zmagal je v šprintu in zasledovanju, ekipno pa je osvojil še srebro.

 

Zaradi športnih ambicij se je odločil: »Vpisal se bom na Gimnazijo Franceta Prešerna, saj mi ta srednja šola omogoča ustrezno usklajevanje šole in športa!« Alex se je vpisal v športni oddelek ekonomske gimnazije. »Že v drugem letniku sem premišljeval, da bi se rad vpisal na kakšno bolj naravoslovno usmerjeno visoko šolo, kot je npr. fizioterapija. Prepisal sem se v oddelek splošne gimnazije na Gimnaziji Franceta Prešerna, kjer se v sklopu pouka pripravljam na naravoslovni predmet na maturi. Kljub temu da nisem več obiskoval športnega oddelka, so mi profesorji omogočali prilagoditve, ki so mi olajšale usklajevanje šole in športa. Tako sem se lahko obema področjema posvečal stoodstotno.«

 

V vseh letnikih je Alexu uspelo doseči odlični končni učni uspeh. V drugem in tretjem letniku je osvojil tudi zlato priznanje iz znanja nemščine ter pridobil DSD diplomo na več stopnjah.

 

https://siol.net/sportal/zimski-sporti/mladinskemu-prvaki-priloznost-med-najboljsimi-nervoze-ni-predvsem-je-veselje-509019