Predstavitev šole

Zgodovina

Zgodovina Gimnazije Franceta Prešerna sega v Ekonomsko-storitveni izobraževalni center Kranj, ki je bil vpisan v sodni register 31. 12. 2008. V zavod ESIC Kranj so se združevale bivše šole: Ekonomska šola Kranj (z obema enotama Ekonomsko gimnazijo in Srednjo poklicno in strokovno šolo, njeni začetki so že leta 1946), Srednja poklicna in strokovna šola in Srednja trgovska šola Kranj. Ustanovljeni javni vzgojno-izobraževalni zavod "Ekonomsko-storitveni izobraževalni center Kranj" je bil organiziran tako, da so ga sestavljale 4 pedagoške enote: Gimnazija, Ekonomsko-trgovska šola, Gradbeno-storitvena šola in Višja strokovna šola.

 

Šola danes

Vlada RS je 12. 12. 2012 izločila ESIC Kranj, Gimnazijo iz centra ESIC Kranj in jo s 1. 1. 2013 oblikovala kot enovito in samostojno šolo z imenom Gimnazija Franceta Prešerna. Gimnazija Franceta Prešerna je tako pravni naslednik OE Gimnazije ESIC Kranj. Gimnazija Franceta Prešerna ima sedež na Kidričevi 65, Kranj, kjer poteka tudi njena vzgojno-izobraževalna dejavnost.

 

Izobraževalni programi

Na Gimnaziji Franceta Prešerna izobražujemo za programe:

  • gimnazija 
  • ekonomska gimnazija,
  • ekonomska gimnazija - športni oddelek

 

Programi trajajo 4 leta. Dijaki program zaključijo z maturo. Ta program ne daje poklica, zato dijaki kasneje v veliki večini nadaljujejo šolanje na univerzah in visokih šolah.

 

Naši uspešni (nekdanji) dijaki

Našo gimnazijo so obiskovali mnogi uspešni in uveljavljeni podjetniki, športniki in kulturniki. Zato ni prav nič čudnega, da je na zimskih olimpijskih igrah 2014 kar deset naših bivših dijakov zastopalo Slovenijo in od 8 osvojenih medalj, so jih naši nekdanji dijaki osvojili kar 5. Ponosni smo na skakalca Petra Prevca, deskarja Žana Koširja, smučarski tekačici Vesno Fabjan in Barbaro Jezeršek, smučarski skakalki Majo Vtič in Evo Logar, skakalca Jurija Tepeša in Jako Hvalo ter nordijska kombinatorca Marjana Jelenka in Gašperja Berlota.

 

Naši nekdanji dijaki pa so uspešni tudi v umetniških poklicih, naj omenimo le akademsko slikarko Suzano Brborović ter v tujini opažene ustvarjalce: režiserja Mitja Okorna, igralca Aljaža Tepino in fotografa Cirila Jazbeca.